7. Veruj v Boga in osmisli svoje življenje s sprejetjem svojega križa!
Človekovo življenje na Zemlji je borba, pravijo modri in preizkušani Job. Najtežjo borbo ima človek s samim seboj, s svojim sumničenjem in tesnobami, svojo še ne ukročeno strastjo in nedoraslimi čustvi, s svojim poželenjem in svojimi iiluzijami. V osmisljevanju te borbe in celotnega življenja nam najbolj pomaga vera. » Vera je moč, ki premaguje ta svet«, pravi apostol sv. Janez.
Prava vera odpira neomejene možnosti človeku, ki goji svoje upanje v Vsemogočnega in dobrega Boga. Jezus pravi, njim,ki verujejo je vse mogoče.
Moč vere premaga moč sugestije in autosugestije, ker se v dejanju vere aktivirajo vse človekove sposobnosti: njegov razum in srce, misli in čustva, tako, da celoten človek veruje. Sveto pismo nas skoraj na vsaki strani spominja na vero. Sveto pismo je objava Božje ljubezni človeku, na katero mora on samo odgovorititi s svojo vero. Jezus je rekel; Kako dolgo še me bo ta narod preziral? Kako dolgo mi še ne bodo verjeli, kljub vsem znamenjem, ki sem jim jih dal?V srečanju z bolniki je Jezus postopal tako, da je v njih prebudil vero, katero je potem nagradil s čudežno ozdravitvijo:« Ne boj se! Samo veruj!«
Ob aktiviranju vere, ki je nujno potrebna za ozdravitev, osebi, ki je v težavah in katera išče pomoč je potrebno prav tako pomagati, da opusti iluzijo, kako mora biti življenje lahko in , da sprejme resnico kqako težko je življenje in kot takšno naz izziva, da se vanj maksimalno vključimo, modro rešujemo življenjske probleme, osmislimo vse kar se nam zdi brez smisla in tako sebe gradimo in uresničujemo Božji načrt z nami.
Jezus ni prišel na zemljo, da nas odreši vseh križev, ampak, da nas nauči kako jih je treba sprejeti in nositi » Če kdo hoče iti za menoj, naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj«
Križ je vse kar nam je težko in kar ne moremo zlahka spremeniti. Križ je nadloga, ki jo trenutno občutiš. Križ je bolečina, ki te je zgrabila. Križ je skrb, ki te muči. Križ je žalostna vest, ki si jo slišal. Križ je nemoč,da uresničiš svoje želje in svoje cilje. Križ je bolečina pred katero ne moreš pobegniti. Križ so, pogostokrat poti, drugi ljudje, ki te ne razumejo ali te mučijo. Težina križa se občuti tudi kadar te vsi zapustijo. Križ je globoko vtkan v našo človeško naravo in pred njim se ne more pobegniti. Oseba, ki se s križem ne more spoprijeti, ki ga ne želi ali nemore sprejeti je infantilna, nezrela oseba, ki beži od resničnosti. Glede na to, da je križ simbolični izraz temeljne razdeljenosti v samem človeku, oseba ki križa ne sprejme, ne sprejema niti sama sebe. Križ ni nekaj, kar nam je navrženo od zunaj, ampak je, mogli bi reči, ključni del naše človeške narave. Kdor ne sprejema svojega križa, to pomeni, kdor ne sprejema svojih vsakodnevnih težav, ki mu jih življenje prinaša, ampak ostane v iluziji, da mora biti vse tako kakor on želi in to je življenje brez križa, takšna oseba postaja neurotik. Neurotiki so ljudje ki se jezijo, ker je življenje takšno kakršno je, torej težko in ne takšno kakršnega bi si oni želeli da bi bilo, torej brez križev.
Čeprav Pavel pravi, da je križ izraz Božje modrosti, je potrebno takoj povedati, da križ ni končni cilj. Bog si je zamislil človeško življenje brez križev, ampak ga je v svet prinesel človek sam s svojim grehom in s tem križ v svoje življenje. Jezus je sprejel ta križ, ki je po grehu vstopil v ta svet, ker je želel uničiti greh sveta.
Križ je simbolični izraz, umiranju samemu sebi, katerega je nujno potrebno doživeti, da se v nas rodi novi, Božji človek, ki se bo v vsem strinjal z Božjo voljo. Bog je po Kristusu preprečil vsak križ, ki je pritiskal človeka na njegovi poti k iskanju resničlne sreče. Bog bo obrisal vsako solzo z naših oči in v Božjem kraljestvu ne bo več nikakršnega križa, ne smrti, ne starega sveta, ampak bo vse novo in nepopisno lepo. Namreč vstop v ta čudežno lep Božji svet, brez križa, se dogaja s sprejetjem križa na tem svetu. Ko se je Jezus bližal svojemu trpljenju je rekel;« Prišel je čas, da se proslavi Sin človekov«. Jezus nam želi pomagati, da tudi mi podobno reagiramo ko, se na horizontu našega življenja pojavi neki križ. Ko se nam bliža neko trpljenje ali bolezen in vstopijo v naše življenje, nam tedaj Jezus pomaga, da tudi mi z močjo Svetega Duha zberemo pogum in rečemo« Prišel je čas, da se tudi jaz proslavim« Psihoterapeut, ki pomaga osebi, da se tako postavi pred križem, odnosno pred boleznijo in trpljenjem, pa tudi samo smrtjo je najboljši psihoterapeut. A že večkrat je poudarjeno, da je najboljši psihoterapeut Jezus.
8. Odpuščaj, da v sebi osvobodiš sile ljubezni!
Večina oseb, ki poiščejo psihološko pomoč, so obtežene s skrito agresivnostjo, pogosto nagrmadenim sovraštvom, ki znotraj obremenjuje psiho, ogroža psihosomatsko zdravje osebe in povzroča ustvarjanje občutka krivde. Zato mora vsaka psihoterapija pomagati osebi, da se osvobodi nagrmadene agresivnosti in sovraštva in tako osvobodi v sebi prostor za pozitivna čustva, kot je ljubezen, veselje in notranje zadovoljstvo
Inga kommentarer:
Skicka en kommentar